Slavni ruski kardiolog Vladimir Almazov (leva fotografija) je v kozarcu hranil človeško srce, potopljeno z alkoholom v svoji pisarni. Mnogi so se spraševali, zakaj. Svojim učencem je pokazal sliko dveh zaljubljenih oseb (desna fotografija) in povedal nenavadno, a resnično zgodbo o srcu.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je študiral na zdravstvenem inštitutu v Sankt Peterburgu, so na kliniko pripeljali mlado žensko Marino z diagnozo subakutnega bakterijskega endokarditisa.
V izid smrti so bili zdravniki skoraj prepričani in so mislili, da ji ni pomoči. Njeno srce je postajalo vse šibkejše, temperatura pa je neprestano naraščala. Med pregledom pri najboljših zdravnikih ji je stažist, priden in nadarjen študent Sergej, stalno stal ob strani.
Ni imel rešitve, samo zaljubil se je vanjo. Vsak dan jo je obiskoval in ji nosil rože. Sčasoma se je tudi ona zaljubila vanj in se počasi, a zanesljivo začela zdraviti. Marina je kmalu popolnoma okrevala. Vsi so bili osupli, znanost tega primera ni mogla pojasniti.
Oba sta na sliki na poroki, na kateri je bil takrat študent, zdaj pa zdravnik. Medtem sta si ustvarila družino.
Nekaj mesecev pred smrtjo je stara gospa Marina, sprejela nenavadno odločitev. Povedala, da po smrti srce zapušča zdravstvenemu inštitutu v Sankt Peterburgu kot opomnik, da srce, ki ljubi, lahko ozdravi bolno srce.
